RAZNOLIKOST OTROKOVEGA RAZVOJA

Prvih sedem let otrokovega življenja je zlato obdobje za njihov razvoj, spodbujanje njihovih nadaljnjih učnih spretnosti ter socialnih in čustvenih sposobnosti.

Raznolikost področij celostnega razvoja otroka vključuje:

• Fizični razvoj: Vključuje rast, težo in motorične sposobnosti.
• Kognitivni razvoj: Dojenčki se pričnejo učiti o svetu okoli sebe s pomočjo čutil. Začnejo prepoznavati obraze, slediti predmetom z očmi in prijemati igrače. Kognitivni razvoj vključuje tudi učenje »vzroka in posledice«, razumevanje »stalnosti obstoja predmeta« (koncept, da predmeti obstajajo še naprej tudi če niso vidni).
• Jezikovni razvoj: Postopno učenje komuniciranja s kretnjami, brbljanjem in na koncu tudi z besedami. Jezikovni razvoj je ključen za socialno interakcijo in kognitivni rast.
• Socialni in čustveni razvoj: Dojenčki vzpostavijo najgloblji stik s svojimi starši, se nanje navežejo, kar je temelj za prihodnje odnose. Postopoma se naučijo razumevati in izražati čustva, kot so veselje, žalost in razočaranje, z obrazno mimiko in vokalizacijami. Socialna interakcija z osebami okoli dojenčka igra ključno vlogo pri njegovem čustvenem razvoju.
• Senzorični razvoj: Dojenčki se rodijo z nezrelimi senzoričnimi sistemi, ki se postopoma izpopolnjujejo. Svet raziskujejo z dotikom, okusom, vonjem, vidom in sluhom, kar jim pomaga organizirati dražljaje in razumeti okolico.
• Fine in grobe motorične sposobnosti: Fine motorične sposobnosti vključujejo majhne precizne gibe. Groba motorika pa vključuje večja gibanja, kot so plazenje, hoja, skakanje itd.

V primeru zaostanka v razvoju je to nadalje močno povezano posledično z oslabljenim psihosocialnim in intelektualnim razvojem ter sposobnostjo učenja. Dejavniki povezani tako z materjo kot z otrokom, pomembni za njegov razvoj, vključujejo socialno-kulturne, biološke in psihosocialne aspekte.

KAJ VKLJUČUJE RAST DOJENČKA?

Rast vključuje spremembe v telesu v smislu količin, kot so velikost in teža, dolžina/višina, obseg glave itd., večinoma opazne in enostavno merljive dejavnike. Poteka skupaj s fizičnimi spremembami notranjih organov in tkiv ter njihovih struktur in delovanja, povezanih z dozorevanjem.

Dozorevanje se nanaša prav tako  tudi na čas in stopnje sprememb v delovanju telesa in je v veliki meri določeno z biologijo. Na primer, določa čas, ko malček doseže nadzor nad mehurjem, pri soočanju s fizičnimi izzivi, s komuniciranjem, z razmišljanjem in reševanjem problemov ter čutenju in odnosu do sebe/drugih.

Drug način, kako se otroci spremenijo v prvih letih, je razvoj načina razmišljanja, obdelave informacij in učenja. Ko dojenčki in malčki komunicirajo z osebami okoli sebe in se ukvarjajo s svojim okoljem, so njihovi umi zaposleni z obdelavo senzoričnih vnosov, da bi razumeli vse te izkušnje. To je senzorna integracija.

Majhni otroci sledijo svojim edinstvenim mejnikom razvoja. Namesto, da bi ga delili po starosti, je pri obravnavi optimalneje spremljati in usmerjati otroka glede na trenutne potrebe v razvoju.

POMEN GIBANJA ZA DOJENČKA

Gibanje in posledično celoten razvoj sta pogojena tako dedno in okoljsko, kot tudi socialno in kulturno. Že tekom nosečnosti v času intrauterinega (v maternici) razvoja so približno v sedmem tednu prisotni t.i. plodovi gibi, ki predstavljajo celostno gibalno izkušnjo razvijajočega se otroka v maternici.

Rojstvo predstavlja za otroka izredno veliko čutno-gibalno izkušnjo, saj se tekom prihoda na svet skozi porodni kanal pričenja zavedati mej svojega telesa – kje se njegovo telo začne in kje se zaključi.

Rodi se popolnoma v neznani svet, a je opremljen z refleksi, ki mu omogočajo preživetje. Tukaj se dojenčkovo gibanje prične spontano, s primarnimi (primitivnimi) refleksi. Refleksi pričnejo izvenevati (izginjati), ko dojenček dobi ustrezen občutek za usvajanje gibalnih nalog pod vplivom okolja. Večina primarnih refleksov tako izveni do tretjega meseca starosti otroka, nekateri fiziološko vztrajajo tudi daljši čas.

Po samem rojstvu se nadaljuje obdobje t.i.  postnatalne ontogeneze, ki otroku omogoča razvoj njegovega gibanja. Na začetku so nezrele tudi anatomske strukture novorojenčka. Z dozorevanjem živčevja se otrok začne razvijati glede na težnost, kar se odraža z različnimi gibalnimi vzorci in reakcijami drže, značilno za posamezno obdobje razvoja.

Kakšen je pravilen vzorec?

V splošnem je gibanje pomemben kazalnik razvoja živčevja, ki predstavlja osnovni temelj za razvoj otroka in njegovo funkcioniranje v treh dimenzijah: motorično, čustveno vedenjsko in miselno (učno). Predstavlja eno izmed osnovnih človekovih potreb in je prva oblika komunikacije. Z gibanjem otrok primarno spoznava samega sebe, nato svoje okolje ter se mu prilagaja in ga spreminja.

Kljub poznanim in omenjenim razvojnim mejnikom v določeni starosti, je potrebno upoštevati dejstvo, da ni nujno, da se pri otroku pri določeni starosti pojavi opredeljeni gibalni vzorec in reakcija drže. Razvoj našega živčevja poteka glede na njegovo maturacijo oz.zorenje, zatorej posledično se lahko gibalni vzorci opazijo prej ali kasneje, kot je normativno navedeno.

Smer razvoja otroka poteka najprej v kranio-kavdalni (od glave navzdol) smeri. To pomeni, da se najprej vzpostavlja nadzor nad gibanjem glavice in stabilizacije trupa.

Temu kasneje sledi proksimo-distalna smer razvoja, ki omogoča razlikovanje udov in kasneje selektivnost njihovega gibanja. Gladki, ciljno usmerjeni in natančni gibi fine in grobe motorike zahtevajo usklajeno funkcioniranje senzorike, osrednjega živčevja in mišičnega sistema.

Vsak otrok predstavlja lasten individuum in tako je definiran tudi njegov razvoj. Razvija se skladno s svojo hitrostjo in po svojih lastnih zmožnostih. Zatorej mu je potrebno omogočiti ustrezno okolje in čas za raziskovanje.

KAJ SO REAKCIJE DRŽE, KI SO POMEMBNE ZA OTROKOV RAZVOJ

Za kontrolo naše telesne drže so potrebne vzravnalne reakcije, ravnotežne reakcije in zaščitne (prestrezne, podporne) reakcije.

VZRAVNALNE REAKCIJE

• Pomagajo graditi normalni mišični tonus.
• Oblikujejo celotno telesno shemo.
• Pomagajo pri vzpostavljanju kontrole telesne osi proti gravitaciji.

RAVNOTEŽNE REAKCIJE

• Imajo ključno vlogo pri ohranjanju težišča telesa znotraj podporne ploskve.
• Pomagajo pri prilagajanju telesne drže in sposobnosti ohranjanja ravnotežja.

ZAŠČITNE REAKCIJE

• omogočajo otroku ustrezno zaščito pred padci in drugi morebitnimi poškodbami v različnih situacijah skozi razvoj.

POMEMBNE TOČKE RAZVOJA SKOZI RAZVOJNE MEJNIKE

Neonatalno obdobje (od 8. do 28. dneva)

• Sprememba okolja.
• Aktivacija čutno-gibalnih procesov.
• ADAPTACIJA otroka na novo okolje – usklajevanje funkcij dihanja, sesanja, požiranja.
• ORGANIZACIJA telesa v novem okolju.
• Refleksna aktivnost. MNRI
  
• Po rojstvu posturalne reakcije niso prisotne, stabilizacije ni.
• V prvem mesecu je otrok zmožen obrniti glavo na drugo stran v legi na hrbtu; kratek očesni stik (brez optične fiksacije).

Obdobje dojenčka (po prvem mesecu in vse do obdobja malčka)

Obdobje od 2.-3. meseca

• Pomikanje težišča navzdol (kavdalno).
• Prisoten položaj mečevalca v položaju na hrbtu – to omogoča podaljšavo trupa na eni strani in skrajšavo trupa na drugi – vzpostavljanje vzdolžne (longitudinalne) telesne osi.
• V položaju na trebuhu je prisoten dvig glavice pravokotno nad podlago, z oporo na podlakti (komolci so za ramenskim obročem).

Obdobje od 3.-4. meseca

• Grajenje kontrole trupa , nadzorovanje glave v sredini s pomočjo oči.
• Spremljanje igrač z očmi.
• Dvigovanje rok in nog v prostor v legi na hrbtu.
• Prijem iz lateralne strani.

Obdobje od 4.-5. meseca

• Sposobnost prijema predmeta v legi na trebuhu.
• Smeh dojenčka ni naključen, je izraz veselja.
• Vzpostavljanje povezave oko-roka-usta.
• Obračanje preko boka.

Obdobje pri 6. mesecih

• V položaju na trebuhu se opira na podlakti, prehaja v oporo na dlani.
• Razvijanje pilotiranja– obračanja okoli svoje osi (pomembno je pivotiranje v obe smeri).
• Osvajanje večje mobilnosti.
• Roki sta spretnejši.
• Faza »koncept samega sebe v prostoru«.
• Nabiranje čutno-gibalnih izkušenj.

Obdobje pri 7. mesecih

• Faza »okolje-stabilnost-mobilnost«.
• Kotaljenje, plazenje, pilotiranje.
• V legi na hrbtu lahko prinese stopalca k ustom – stablizacija lumbosakralnih predelov hrbtenice.
• Osvajanje mobilnosti v prostoru.
• Možen prehod iz trebušnega položaja v štirinožni položaj.
• Prenosi teže naprej/nazaj, pozibavanje levo/desno.
• Prehod v stransko sedenje.
• Grajenje strategij kako premagati ovire na poti, kako priti do igrač itd.
• Centralna in oralna kontrola sta bolj kakovostni.

Obdobje od 8.-9. meseca

• Dinamično veriženje gibalnih vzorcev.
• Kotaljenje, kobacanje, prehajanje iz vseh štirih v stranskih sed z oporo na dlani, dvig ob ovirah v visoko klečanje.
• Ob opori na treh točkah preide v tripod položaj.
• Možen prehod tudi v položaj piramide.
• Veliko poizkušanja.
• Spoznavanje hitrosti.

Obdobje od 9.-12. meseca

• Raziskovanje prostora s kobacanjem.
• Vstajanje ob opori predmetov, vstajanje iz tripod položaja.
• Stoji ob opori, prenaša težo naprej na prste.
• Razvijanje vzporedne hoje ob opori s prenosi teže.
• Spoznavnje razdalje, globine prostora, razmerje med velikostmi.
• Prisotna je igra govora.

Obdobje od 12.-18. meseca

• Obdobje napredovanja skozi prostor in raziskovanje.
• Vzravnalna reakcija je popolnoma integrirana, ravnotežna reakcija prisotna v nižjih položajih, prisotni sta prestrezna in podporna reakcija.
• Otrok počepa in vstaja.
• Prisotno je obračanje v prostor in opuščanje opore.
• Stoji brez opore in razvija hojo v prostor.
• Prva hoja je širokobazna.
• Prisotna je domišljijska igra.