Izlet v hribe z otrokom moramo skrbno načrtovati, saj otroci niso pripravljeni za dolge vzpone. Ko iščemo idejo za izlet, moramo upoštevati otrokovo starost, njegovo fizično pripravljenost in seveda tudi naše poznavanje hribov.
Z otrokom se nikoli ne podamo v gore kjer še nismo bili, pač pa vedno obiščemo poznane cilje. Otroci imajo naravno pridobljene gibalne sposobnosti, zato bodo lahko prehodili tudi daljšo pot, če jih bomo primerno motivirali. Pri izbiri ture bodimo še posebej previdni, saj če bomo otrokom hribe priskutili, jim to lahko ostane v spominu za celo življenje.
Izlet v hribe z otrokom
Otrok se mora v hribih zabavati, a vseeno poslušati naša navodila za varno gibanje. Nekje do petega leta starosti bomo z otrokom lahko opravili samo krajše izlete in vsakodnevne sprehode. Običajno pri teh letih zmore do štiri ure hoje, z vmesnimi počitki.
Pri teh letih ga lahko peljemo tudi malo zahtevni in zavarovani poti, seveda ga pri tem varujemo. Vendar ko otrok dopolni šest ali sedem let, lahko preživi z nami že celodnevni izlet in tudi vzpon na bližnje hribe.
Ko je otrok star od deset do dvanajst let, lahko hodi približno 5 ur, z vmesnimi počitki, lahko pa gre z nami tudi na zmerno zahtevno plezalno pot, kjer ga varujemo. Pri 14, 15 in 16 letih lahko naši najstniki, seveda ob primerni motivaciji, hodijo do 6 ur in lahko gredo z nami že skoraj na vse pohodne ture. Vsekakor pa se z otrokom vedno posvetujmo o izbiri ture, saj ko bomo na poti in mu ne bo všeč, izlet ne bo preveč prijeten.
Slap Virje
Slap Virje nas bo presenetil s svojo čarobno lepoto. Do slapu lahko gremo z otroci, da se tudi z otroškim vozičkom. Če želimo obiskati slap Virje, se moramo najprej odpeljati do Bovca. V Bovcu se peljemo mimo cerkve do Kaninske vasi, pot nadaljujemo do križišča kjer zavijemo levo proti vasi Plužna.
V vasi Plužna nas sredi vasi oznake usmerijo ostro desno, peljemo do zadnje hiše v vasi. Tukaj nas smerokaz usmeri navzdol do manjšega parkirišča kjer lahko pustimo avto. Do vasi Plužna lahko iz Bovca pridemo tudi peš po označeni poti.
Od parkirišča se najprej spustimo do razpotja in pot nadaljujemo levo v smeri slapu. Pot ki pelje naravnost, nas bi pripeljala do izvira Giljuna in jame Srnice. Pot do slapa je precej široka in se najprej zložno spušča in kmalu spet pridemo do razpotja. Tukaj se obrnemo desno in pot nadaljujemo strmo navzdol in po nekaj minutah že zaslišimo slap.
Od parkirnega prostora do slapu Virje bomo potrebovali samo 10 ali 15 minut.
Plužensko jezero- akumulacijsko jezero Plužna
Ko obiščemo prelepi slap Virje, si vzemimo čas in si oglejmo še akumulacijsko jezero Plužna ali Plužensko jezero. Jezero je je veliko 0,55 ha in globoko 4 metre. Jezero napaja potok Gljun in ima konstantno temperaturo 5,5 stopinj C. Voda teče iz jezera po kilometer dolgem betonskem kanalu in se strmo spusti v HE Plužina, ki obratuje že vse od leta 1931.
Od parkirišča gremo po poti naravnost in nato na razpotju zavijemo levo in po nekaj minutah pridemo do akumulacijskega jezera. Ob jezeru se lahko sprehodimo po eni strani, vseeno bodimo previdni, saj je jezero mrzlo in globoko.
Jama Srnica – Plužna
Če smo obiskali slap Virje in Plužensko jezero, je prav da se odpravimo še do jame Srnice. Od parkirnega prostora konec vasi Plužna, nadaljujemo po poti naravnost, če bi šli levo, bi prišli do slapu Virje. Pot nas najprej pelje navzdol in se nato zravna. Kmalu pridemo do mostu, ga prečimo in spet pridemo do razpotja. Pot nadaljujemo desno, če bi šli levo, bi prišli do akumulacijskega jezera. Zložna pot nas kmalu pripelje do izvira Glijuna.
Pri izviru potoka Glijuna opazimo oznake, ki nas usmerjajo proti kraški jami Srnici. Zavijemo rahlo levo na označeno pot, ki se kmalu prične strmo vzpenjati v gozd. Nekoliko višje se pot nekoliko zravna in nas popelje čez pas grmičevja in nato zavije nekoliko levo.
Kmalu pridemo do manjšega razglednega melišča in ko ga prečimo smo že pri hudourniku jame Srnice. Takoj na začetku hudournika pot zavije desno in se nato strmo vzpne do vhoda v jamo, kjer je nekaj zadnjih metrov pod vhodom v jamo vrvi za varovanje. Jama Srnica je kraška jama ki leži na nadmorski višini 550 metrov. Jama je globoka 65 metrov, vendar si lahko brez vodnika ali ustrezne opreme in znanja, ogledamo samo vzhodni del jame.
Korada – 812 m
Korada 812 m, je razgleden vrh in blaga vzpetina, ki je kot nalašč za izlet z otroki. Vse poti na Korado so označene kot nezahtevne, lahke označene poti. Na Korado se lahko podamo po naslednjih poteh: Plave – Korada, Zamedveje – Korada in Kanal – Korada.
Lahka označena pot Zamedveje – Korada, nam bo vzela 2 uri za vzpon in 1 uro 30 minut za povratek. Opravili bomo 612 metrov višinske razlike. Tik pod vrhom Korade na nadmorski višini 803 metre, stoji Planinsko zavetišče na Koradi. Tik pod vrh Korade se lahko pripeljemo tudi z avtom, a če smo v dobri kondiciji, lahko raziščemo pot Zamedveje – Korada.
Opis poti Zamedveje – Korada
Do izhodišča Zamedveje na cesti proti Tolminu zavijemo v Plavah levo čez most preko Soče. Takoj za mostom zavijemo desno in nadaljujemo proti zaselku Zamedveje. Ko se konec vasi prične makadam, poiščemo primerno mesto za parkiranje. Peš nadaljujemo po cesti, pozorni moramo biti na oznako na tleh, ki nas usmeri na markirano pot.
Pot nas kmalu spet pripelje do ceste, vendar nekaj metrov prej nadaljujemo po markirani poti. Ko spet pridemo na cesto v ostrem levem ovinku nadaljujemo pot po cesti in po približno 20 minutah hoje pridemo do križišča. Sledimo markacijam levo navzgor, pot nas pripelje v Vrtače. Pot nas pripelje mimo korita, kjer sledimo poti mimo odcepa za Plave in naprej po cesti.
Kmalu nas markacije usmerijo levo navzgor, sedaj hodimo skozi redek gozd. Po nekaj časa hoje po grebenu, pridemo do ceste Lig – Vrhovlje, s katere se naša pot spet povzpne levo navzgor. Pot nadaljujemo čez travnik in pridemo do kažipota, naša pot nas pelje naprej po makadamski cesti, desno pelje pot v Kanal. Makadamsko cesto kmalu zapustimo in zavijemo levo navzgor proti cerkvici Svete Gerderce. Od cerkvice do Korade nas loči samo še nekaj minut hoje. Tik pod vrhom opazimo kažipot ki nas usmeri do Zavetišča na Koradi, ki stoji na nadmorski višini 802 metra.
Z vrha, ki ima vpisno skrinjico, nas pričaka prelep na večino gora nad reko Sočo, od njenega izvira do izliva v Jadransko morje. Z vrha se tako vidi skoraj vse od Triglava, Jalovca, Kanina, Krna in Matajurja do Svete Gore in Sabotina. Ob lepem vremenu lahko vidimo tudi Dolomite, Karnijske Alpe, že omenjene Julijce, Kamniško Savinjske Alpe, Golake in Snežnik.
Izlet v hribe z otrokom: Slap Virje
