Domov » Otrok » Enodnevni družinski izleti po Sloveniji & Izleti z otroki » Enodnevni družinski izleti po Sloveniji

Enodnevni družinski izleti po Sloveniji

Spread the love

 

 

Enodnevni družinski izleti po Sloveniji
SLIVNICA 1114 m – Gora čarovnic! IDEJE ZA IZLETE Z OTROCI PO SLOVENIJI! TUKAJ!

Enodnevni družinski izleti po Sloveniji

Enodnevni družinski izleti po Sloveniji nas lahko popeljejo daleč  po naši prelepi deželi. Otrokom lahko razkažemo kulturne in zgodovinske kraje, jih popeljemo do prečudovitih jezer in  slapov ali pa jih peljemo na goro, kjer so živele čarovnice. 

Takšna gora je Slivnica, ki se nahaja severno od Cerkniškega jezera. Do Vrha Slivnice in do nekaj metrov nižje ležečega Doma na Slivnici, vodijo mnoge poti, večinoma so lažje in  lepo označene in zato primerne tudi za manjše otroke. 

Slivnica 1114 m

Legenda pravi, da so si čarovnice z coprnico Uršulo na čelu, za svoj dom izbrale Slivnico zaradi prelepega razgleda na Cerkniško jezero in Notranjsko podolje. Slivniške čarovnice so bile izjemno hudobne coprnice, ki so v Coprniški jami tik pod vrhom Slivnice, kuhale čarovniške zvarke in pričarale mnogo dežja in ujme. Čarovnice so že dolgo nazaj poiskale drugo domovanje, gologlav hrib pa je postal priljubljena izletniška točka.

Na vrhu Slivnice je planinski dom, do katerega vodi mnogo poti, skoraj iz vsake vasi ki se nahaja ob vznožju gore. Slivnica se dviga 1114 metrov visoko nad presihajočim Cerkniškim jezerom. Oblo sleme Slivnice od Bloške planote ločuje dolina Cerkniščice in grape njenih pritokov. Vzdolž vznožja Slivnice na južni strani najdemo nekaj manjših kraških izvirov, ki se iztekajo v Cerkniško jezero. 

Dostop do Slivnice iz Cerknice

Do Cerknice se pripeljemo po avtocesti iz Ljubljane in na izvozu Unec zavijemo proti Cerknici. V Cerknici zavijemo levo proti Begunjam in Slivnici, nato peljemo preko mostu reke Cerkniščice in nato malo naprej zavijemo levo na cesto, ki nas bo pripeljala do začetka našega vzpona na Slivnico.

Ko pridemo do planinske table za Slivnico, se peljemo še nekaj časa v hrib in kmalu pridemo do parkirišča, kjer pustimo avto. Od parkirišča najprej prečimo cesto nato pa se usmerimo na markirano pot proti domu na Slivnici. Pot se najprej zložno vzpne skozi grmičevje, se nadaljuje v borov gozd in tukaj se bomo morali malo potruditi s hojo v breg. Višje na poti prečimo gozdne ceste, kmalu pa pot postane položna in se nadaljuje skozi mešani gozd in se kmalu priključi gozdni cesti.

Po tej gozdni cesti hodimo kratek čas in kmalu nas markacije usmerijo rahlo desno, kjer pot poteka po grmičevju. Ko pridemo mimo pašne ograje se znajdemo na prostranih pobočjih Slivnice. Zložna pot nas popelje čez travnata pobočja, tukaj se le ustavimo in si oglejmo razgled na greben Javornika, na Cerkniško polje in Cerkniško jezero. Pot nadaljujemo v redek borov gozd in spet pričnemo vzpenjati. Ko pot zavije iz gozda že vidimo dom na Slivnici, do tja imamo še 5 minut hoje.

Vrh Slivnice – 1114 m

Najprej se povzpnemo do vrha Slivnice in dom na Slivnici obidemo po desni strani, nato markacijam sledimo v gozd. Najprej se vzpenjamo po zložnih stopnicah in pridemo na gozdno cesto in naprej po poti proti vrhu. Prečimo travnato pobočje in že smo na vrhu Slivnice. 

Izhodišče je Cerknica 580 m, za pot do vrha Slivnice 1114 m, bomo potrebovali 1 uro in 40  minut, v družbi otrok lahko tudi 2 uri. Pa nič hudega, med potjo povejmo otrokom pravljico o slivniških coprnicah, opozorimo pa jih tudi nato, da smo na območju kjer živi tudi medved. Pot do doma na Slivnici in do vrha Slivnice je lahka označena pot. 

Zanimivosti o gori čarovnic – Slivnica 1114 m

Poleg legende o slivniških čarovnicah, je Slivnica zanimiva tudi zaradi arheoloških najdb. Arheološka najdišča z Gradišča, kažejo, da je bila gora Slivnica naseljena že prazgodovini in antiki. Kasneje so na gori kopali kremen, ki so vozili v glavžute na Javornikih. V teh krajih je bila razvita tudi gozdarska dejavnost, za pašnike pa so izkoriščali pa so tudi travnata pobočja.

Na pobočji Slivnice rastejo bukovi gozdovi, kjer prebivajo razne živali, najde se tudi kakšen medved. Tukaj prebivata tudi črna in zelena žolna, veliki detel, kukavice, škrjančar, škincavci, siničke, kanje in krokarji. Veliko teh živali je zaščitenih in so marsikje že izginile iz naših gozdov, zato je tudi posebnost če slišimo uharico in lesno sovo.

Kot v vseh slovenskih gozdovih, tudi na pobočjih Slivnice živijo srne, zajci in lisice. Ponoči se prikažejo tudi polhi, kune in netopirji. Pobočje Slivnice je res živahno, poleg vseh živali so se tukaj naselile tudi krastače, rovke in ježi. 

Rastlinstvo na Slivnici

Karbonatna kamninska podloga omogoča rast različnim rastlinam, ki je posebej zanimivo na prisojnih travnatih pobočjih. Na prisojnih pobočjih se mešajo vplivi primorskega zraka in gorskega zraka Slivnice. Mnoge gorske rastline so zaščitene, pa tudi tiste ki niso, si jih raje samo oglejmo in jih nikar ne trgajmo.

V poletnem času nas bodo očarale naslednje cvetlice: brezstebelni ušivec, brstična lilija, kranjska lilija, gorski kosmatinec, travnolistna perunika, zlati koren, Montpellierski klinček in tudi razne orhideje. Muholiko mačje uho, Fuchsova prstasta kukavica, navadni kukovičnik in pikastocvetna kukavica. Nekatero cvetje se skriva v senci gozdov, to so bleda naglavka, dvolistni vimenjak, širokolistna močvirnica,jajčastolistni muhovnik in rjava gnezdovnica. Na Slivnici pa je tudi rastišče kranjskega jegliča.

Matajur – 1642 m

Matajur leži na nadmorski višini 1642 metrov, na meji med Sloveniji in Italijo. Na vrhu nas razveseli prelep pogled na Breginjski ali Kobariški Stol, levo z njim pa se raztezajo Karnijske Alpe, del zahodnih Julijskih Alp, kjer izstopa Kaninska skupina. Proti vzhodu nas razveseljuje Krn in greben Krnčice, v ozadju kraljuje Triglav. Proti jugovzhodu si lahko ogledamo Golake, proti jugu pa modro Jadransko morje in pristanišče v Trstu. Na vrhu Matajurja stoji cerkvica, v bližini je tudi razgledna plošča z vpisno knjigo. Žig Matajurja bomo našli na skali približno 10 metrov od vrha. 

Na Matajur se lahko podamo v vseh letnih časih, kot za vse hribe, je seveda najlepši čas pozno poletje in jesen. Do vrha vodijo mnoge poti: iz naselja Svino, iz Robiča, iz Idrske planine in tudi iz italijanske smeri od koče Pelizzo čez Planini na Lazeh.

Mi se bomo na Matajur podali od lovske koče nad vasjo Avsa na nadmorski višini 860 metrov. Do vrha Matajurja 1642 metrov bomo premagali 781 metrov nadmorske višine, za vzpon bomo potrebovali 3 ure in za povratek 2 uri in 30 minut. Če želimo naš pohod skrajšati zaradi otrok, potem izberemo pot Rifugio Pelizzo iz italijanske smeri, saj bomo za pot potrebovali samo 45 minut. 

Opis poti od lovske koče nad vasjo Avsa – Matajur

Do izhodiščen točke se proti Kobaridu in v naselju Idrsko zavijemo levo proti vasi Livek. Ko pridemo v Livek, nadaljujemo desno proti vasi Avsa. Vas Avsa leži na nadmorski višini 820 metrov, do našega izhodišča se peljemo do konca vasi in v bližini lovske koče na primernem mestu parkiramo. Ob cesti bodimo pozorni na smerokaz ki označuje Staro pot na Matajur. Zavijemo desno in se držimo poti proti Mrzlemu vrhu.

Sprva je pot dokaj položna, a kmalu zagrizemo v hrib. Kolovoz po katerem hodimo, se kmalu spremeni v široko stezo, ki nas pripelje na Idrsko planino. Sedaj se prečno vzpenjamo po pašnikih in kmalu pridemo do ceste. Pod seboj vidimo velik hlev s kočo v spodnjem delu Idrske planine, nad nami pa je koča Konjarska guta. Ko pridemo do Konjarske gute, nadaljujemo krajši čas po poti naprej in nato pri smerokazu zavijemo desno.

Pot nas pripelje do stare vojaške ceste, a jo tudi kmalu zapustimo in zavijemo desno navzgor. Po markirani poti se vzpenjamo proti vrhu, na poti bodimo pozorni na zanimive kraške pojave. Kmalu še zadnjič prečkamo cesto, naši poti se priključi pot iz vasi Svino. Naša pot nas pelje naprej do manjše ravnine in naprej do roba, kjer nas spet pričaka smerokaz, kjer zavijemo za beneško smer. Pot nas sedaj pelje strmo levo in kmalu pridemo do grebena po katerem poteka državna meja. Zavijemo desno in se po zložnem grebenu napotimo do vrha Matajurja. 

Gora Oljka – 733 m

Gora Oljka je hrib v Kamniško – Savinjskih Alpah, vzhodno od Šmartno ob Paki. Gora je osamelec nad severozahodnim robom Savinjske ravnine. Gora Oljka ima osamljeno lego in zato na daleč zgleda bolj mogočna, kot je v resnici zaradi svoje nadmorske višine.

Na vrhu sta na daleč vidna dva zvonika na cerkvi, ki je posvečena Svetemu Križu. To ime izhaja iz starega imena gore, saj se je včasih imenovala Križna gora, čeprav je bilo prvotno ime gore Dobrič. 

Do Gore Oljke lahko pridemo po različnih poteh; od Podgore, Rečice ob Paki, iz Dobriča in iz Podvina pri Polzeli. Vse poti so označene kot lahke označene poti in primerne za enodnevni družinski izlet, tudi z manjšimi otroki.

Najpogosteje se pohodniki na goro podajo iz Podgore, na nadmorski višini 360 metrov. Za vzpon bomo potrebovali 1 uro in za povratek prav tako 1 uro. Premagali bomo 373 metrov višinske razlike, saj Gora Oljka leži na nadmorski višini 733 m. Naš namig;Enodnevni družinski izleti po Sloveniji: Gora Oljka!

Opis poti Podgora – Gora Oljka

Proti izhodiščni točki se peljemo proti Šentrupertu in zavijemo na cesto proti Zgornji Savinski dolini. V Letušu zavijemo desno proti Rečici ob Paki in nato proti vasi Podgora. Parkiramo na primernem mestu in poiščemo smerokaz za Goro Oljko. Oznake nas usmerijo skozi vas in nekaj časa še hodimo po asfaltni cesti, ki pa se konča za Hudim potokom.

Pot se spremeni v kolovoz in kmalu se dvigamo po strmi gozdni poti. Kmalu pridemo do sedla in pri kapelici zavijemo desno. Na levi strani opazimo osamljeno kmetijo Plešivčnik, mimo nje je speljana tudi cesta proti Gori Oljki.

Po nekoliko slabši cesti nadaljujemo naši pot in kmalu pridemo do vrha. Na vrhu je cerkev Svetega Križa z dvema zvonikoma, ob njej pa je Planinski dom na Gori Oljki. Nekoliko stran od doma si lahko ogledamo globoko kraško brezno Gorooljska rupa. 

 

 

Enodnevni družinski izleti po Sloveniji: Slivnica 1114 m