Domov » Otrok » Enodnevni družinski izleti po Sloveniji & Izleti z otroki » Kam v hribe z otroki – ideje za družinske pohode po Sloveniji

Kam v hribe z otroki – ideje za družinske pohode po Sloveniji

Spread the love
kam v hribe z otroki
Z OTROKI DO KRNSKEGA JEZERA IN NA KRN! POGLEJ IDEJE ZA TURE V HRIBE!

Kam v hribe z otroki v poletnem času? Z otroki lahko obiščemo veliko Slovenskih gora in če jih na izpostavljenih mestih varujemo, lahko gremo tudi na dvatisočake.

Tukaj bom opisala nekaj lažjih vzponov in nekaj težjih, ki jih lahko opravimo tudi z otroki. Zanimiva je tura na Krnsko jezero in Krn. Do Krnskega jezera se z otroki na izlet odpravimo v času ko je pot kopna, to je običajno od junija do novembra.

Pot do Krnskih jezer iz Lepene tehnično ni zahtevna in tudi ni nevarna, je pa nekaterih delih precej strma. Nevarnost za nas in za otroke predstavljajo predvsem sprane in zglajene skale, ki so v senčnih legah lahko precej spolzke. Čudovit družinski izlet v neokrnjeno naravo! Poleg Krnskega jezera in gora v okolici, se lahko z otroki podamo še na mnoge druge izlete v hribe, tako v Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško – Savinjske Alpe.

Kam v hribe z otroki v poletnem času?

Ko načrtujemo turo do Krnskega jezera in če želimo naprej na Krn, je mogoče dobro razmisliti, da bi eno noč prespali v koči. S tem si izlet v hribe  močno olajšamo, saj bomo naslednji dan spočiti nadaljevali pot proti Krnu. Tudi na Krn se odpravimo v zgodnjem poletju, ali od konca maja do konca septembra.

Na poti na Krn od Krnskih jezer posebnih tehničnih težav za otroke ni, previdni moramo biti samo na vzponu na sedlo, da se kakšen otrok ne oddalji s poti in zavije preveč levo do zahodne stene. Posebej pozorni pa moramo biti na vrhu Krna, saj je tam proti severu manjša in zelo prepadna stena.

Proti vrhu je tudi možen zdrs na strminah poraščenih s travo. Lep izlet z otroki, po poti smo deležni čudovitih razgledov po visokih in prepadnih gorah,  opazimo pa tudi prelepe alpske cvetlice, ki jih seveda ne trgamo.

Planina Dolge njive – 1400 m

Planina Dolge njive je prelepa planina, ki se nahaja pod markantnim Košutnikovim Turnom. Do planine, ki se nahaja na nadmorski višini 1400 metrov, se lahko podamo tudi z majhnimi otroki. V Tržiču pri bencinski črpalki zavijemo desno in nadaljujemo v smeri Dovžanove soteske, nato mimo Čadovelj in skozi Jelendol. Kmalu zapeljemo na makadamsko cesto in pridemo do križišča z veliko tablo. Nadaljujemo po cesti za Dolgo njivo in čez nekaj kilometrov pripeljemo do parkirišča pri manjšem opuščenem kamnolomu.

Od tu imamo na izbiro dve poti, prva je po gozdni poti, druga pa po lepo urejeni pastirski poti skozi gozd. Ta pot najprej preči potoček, podamo se čez zanimiv most in nato nadaljujemo po prijetnem gozdičku. Do planine bomo potrebovali približno pol ure, pot je primerna za otroke. 

Na planini Dolge njive se bodo otroci razveselili osličkov, gosi in seveda kravic. Starejši pa ne bomo ostali ravnodušni ob čudovitih kulinaričnih dobrotah. Kot se za planšarsko planino spodobi, lahko naročimo kislo mleko in ajdove žgance, nas pa so predvsem navdušili velikanski štruklji z lešniki in čokolado. Planina je resnično lepo urejena, mene so najbolj navdušili prelepi gorenjski nageljni.

Z otroki si lahko ogledamo tudi krajšo Orlovo pot, z nekoliko starejšimi otroki pa se podamo naprej do planine Zgornja Dolga njiva, zanimiva je tudi neoznačena pot na Tolsto Košuto. 

Krnsko jezero 1394 m

Krnsko jezero leži na nadmorski višini 1394 metrov in je eno izmed najlepših visokogorskih jezer pri nas. Jezero je dolgo 400 metrov (  omenjena je tudi dolžina 300 m ali 390 metrov), široko 150 metrov in globoko do 18 metrov. Krnsko jezero je ledeniško jezero in leži na kraškem svetu pod Krnom.

Na severozahodni obali jezera se spuščajo visoke travnata pobočja Lemeža 2042 m, na jugovzhodu pa nad meliščem dviga skalnata glava Šmohorja 1939 m. Jezero se v poletnem času na površju dovolj ogreje, vendar je kopanje v njem prepovedano. Pred časom so v jezero umetno naselili ribe, zato je ekosistem jezera zelo ogrožen.

Dostop do Krnskega jezera iz Lepene

Do Krnskega jezera lahko pridemo po dve poteh, iz Lepene ali iz bohinjske smeri, kjer je izhodišče koča pri Savici. Od koče pri Savici je pot precej daljša in bomo zanjo potrebovali malo več kot 5 ur. Pot je sicer lahka označena pot, a je za otroke mogoče malo predolga.

Od doma v Lepeni do Krnskega jezera bomo potrebovali 2 uri in 30 minut in toliko bodo zmogli tudi manjši otroci. Zapeljemo se po cesti proti Bovcu in pri vasi Soča zapeljemo na cesto proti Lepeni. Cesti sledimo vse do parkirišča pred domom dr. Klementa Juga v Lepeni. Od doma nadaljujemo pot po široki markirani poti v smeri Krnskih jezer. Po nekaj minutah hoje se mulatjera razcepi na dva dela, mi zavijemo na desno, ki je bolj položna in daljša in bolj primerna za otroke.

Pot nas večinoma pelje po gozdu in ko pridemo do zgornje postaje tovorne žičnice, nadaljujemo pot po isti poti naprej. Tukaj se pot zložno vzpenja po široki transportni cesti in kmalu pridemo do merjenja višine snega, kjer vsako leto aprila izmerijo koliko snega je zapadlo.

Opis poti do doma pri Krnskih jezerih – 1385 m

izlet z otroki
Dom pri Krnskih jezerih – 1385 m! Poglej ideje za izlet z otroki! TUKAJ!

Pri znaku za merjenje višine snega se prične pot nekoliko spuščati, pelje nas mimo odcepa za Veliko Babo in kmalu pridemo na razpotje kjer zavijemo levo navzdol na pot proti domu pri Krnskih jezerih.

Če pot nadaljujemo naprej po cesti, obidemo planinski dom in gremo naravnost naprej proti Krnskemu jezeru. Ko pridemo do doma pri Krnskih jezerih, po kratkem postanku nadaljujemo pot v smeri Krna in Krnskega jezera.

Pot je položna in kmalu se jih priključi pot, ki obide planinski dom. Pot nas vodi mimo pastirske koče in kmalu spet pridemo na razpotje, levo pelje markirana pot za Bogatin, Mali Šmohor in dom na Komni, mi pa nadaljujemo pot v smeri Krna.

Po nekaj minutah hoje pridemo do prelepega Krnskega jezera, kjer si lahko vzamemo nekaj časa in skupaj z otroki občudujemo čudovito naravo.

Krn – 2244 m

Krn je mogočna gora, ki jo vidimo od vsepovsod in je mogočen stražar v Julijskih Alpah. Krn spada v Krnsko skupino gora, ima dve nasprotujoči si strani. Severna pobočja Krna so kamnita, v nižjih legah prekrita z globokimi gozdovi. Na jugovzhod Krna se spuščajo prostrani strmi travniki, ki jih od zgoraj obroblja zid nizkih sten tik pod grebeni. Travnata pobočja padajo vse do bregov Soče. Najbolj veličastna pa je zahodna stena Krna, ki jo najlepše vidimo iz Drežnice in Kobarida.

Na Krnu nas čaka veličasten razgled, saj zaradi njegove obrobne lege vidimo z vrha grebene Julijskih Alp. Grebeni Julijskih Alp so z vrha Krna videti kot dolg zid, vsa južna stran pa se v valovih spušča proti obalam Jadranskega morja. Tik pod Krnom leži dolina Soče, kjer so številna naselja.

Krn po višini ne spada med najvišje vrhove v Julijskih Alpah, a kljub temu spada med naše najvišje vrhove. Pobočje Krna nad Soško dolino meri preko 200 metrov. Krn si je nekaj mračnega slovesa pridobil tudi med prvo svetovno vojno, na kar na ob poti na Krn opozarjajo mnogi ostanki vojne. Več o bojih na Krnu med prvo svetovno vojno si lahko ogledamo v Kobariškem muzeju. 

Dostop do Krna od Krnskih jezer

Od Krnskih jezer nas markirana pot proti Krnu najprej popelje po levi strani jezera. Pot poteka ob vznožju melišča Malega Šmohorja. Na drugi strani jezera pot nadaljujemo rahlo levo in se nato takoj strmo vzpnemo po strmem pobočju. Čez nekaj časa se nam pridruži zgornja pot, ki ni markirana in prečno preči melišče nad Krnskim jezerom. Pot je nekoliko krajša, a izpostavljena padajočemu kamenju, zato se je z otroki raje izognemo.

Naša pot nato zavije rahlo desno in nas popelje čez obsežne nanose hudourniškega proda. Naprej se vzpnemo po serpentinah skozi kamniti žleb in kmalu pridemo do planine na Polju 1530 metrov. Prečimo travnato planino, nekoliko desno stoji prikupna lovska koča. Ko prečimo planino, se pričnemo vzpenjati po manjši dolinici, ki se spušča s planote V Laštah v vznožju vršne zgradbe Krna. Na planoti se med težkimi bloki levo ob poti skriva težko opazen studenec, če ga odkrijemo si lahko natočimo sveže vode.

Od tukaj naprej se pot še zadnjič izredno strmo vzpne in prispemo do deloma označenega razpotja. Markirana pot, ki vodi do Krnske Škrbine , tu zavije desno, se strmo vzpne in nato preide na strma pobočja. Čez pobočja se v prečnem vzponu povzpnemo do Krnske škrbine 2058 m kjer lahko še v poletnem času naletimo na sneg.

Od tukaj nadaljujemo desno po poti ki nas pelje čez travnata pobočja gore. Pot je tukaj vse bolj razgledna, vrh Krna dosežemo približno po pol ure hoje od Krnske škrbine. Z vrha Krna se lahko spustimo še do Gomiščkovega zavetišča na Krnu, kjer nas prav tako pričaka prelep razgled.

Čaven – 1185 m

Čaven 1185 m, je z gozdom poraščen vrh, zahodno od Velikega Roba. Pohodniška pot nas pripelje do koče Antona Bavčerja na Čavnu, od tam se lahko povzpnemo še do Velikega Modrasovca ali pa nadaljujemo še eno uro so Kuclja, ki se nahaja na južnem robu Čavna. Do Čavna vodi več poti, vse so označene kot lahke neoznačene steze, do vrha v bistvu ni markirane poti. Pohodniki se najpogosteje podajo na naslednje poti: Vitovlje- Križišče – Čaven, Vitovlje – mimo Vitovskega jezera – Čaven in Ozeljan – Čaven. Do koče na Čavnu se lahko podamo tudi iz Lokavca, Kamnje in Stomaž.

Ne veste kam v hribe z otroki? Naš namig: Koča Antona Bavčerja na Čavnu! Tukaj bom opisala pot od opuščenega kamnoloma nad vasjo Predmeja, na nadmorski višini 750 metrov. Podali se bomo do koče na Čavnu, ki stoji na nadmorski višini 1242 metrov. Premagali bomo 492 metrov nadmorske višine, za vzpon bomo potrebovali 1 uro in 30 minut, ter za povratek 1 uro. 

Opis poti od opuščenega kamnoloma nad vasjo Predmeja – koča na Čavnu

Do izhodišča se pripeljemo od središča Ajdovščine proti vasi Lokavec in naprej proti Predmeji. Po približno 10 km vožnje, pridemo do opuščenega kamnoloma, kjer lahko pustimo avto. Najprej nekaj časa hodimo še po cesti, po kateri smo se pripeljali, kmalu pridemo do kažipota kjer smo pozorni na napis Srednječavenska pot. Zavijmo levo in nadaljujemo po poti, ki se vije po strmem pobočju Čavna. Kmalu pridemo do dela poti, kjer se pridruži pot iz Lokavca in sedaj smo tik nad plaziščem Slano blato.

Nadaljujemo po poti desno strmo proti Stomažu, tukaj nas čaka najtežji del poti. Kmalu pridemo do roba, kjer smo nagrajeni s prelepim razgledom na prostrane travnate planjave. Na levi strani vidimo vrh Male gore. Pot nadaljujemo po bolj položni poti desno proti koči na Čavnu. Do koče na Čavnu se lahko pripeljemo tudi z avtom, to izkoristimo za enodnevni družinski izlet z majhnimi otroki ali dojenčki.

Koča Antona Bavčerja na Čavnu leži na nadmorski višini 1242 metrov, na večjem travniku. Od koče ni kakšnega posebnega razgleda, zato se odpravimo do razgledne točke, ki je samo 5 minut oddaljena od koče.

Triglavska jezera

Dolina Triglavskih jezer je ena izmed najlepših predelov Julijskih Alp. Dolina se razteza 8 km med Bohinjem in Trento. Dolina Sedmerih jezer je ledeniška alpska dolina, ki jo lahko prehodimo tudi z otroki. Prelepa dolina, ki nas celotno pot razveseljuje z jezeri in slikovito naravo, je nastala ob mogočnem narivu Slatenske plošče, jezera pa na zakraseli podlagi omogočajo vododržne usedline.

Na celotni turi po dolini občasno vidimo več majhnih jezerc in mlak, ki v poletnem času običajno presahnejo. Zato med sedmera jezera prištevamo sedem stalnih jezer. Od smeri Prehodavci si najprej ogledamo Jezero pod Vršacem, ki ga imenujemo tudi Jezero v Podstenju. Pod Zasavsko kočo na Prehodavcih je manjše jezero Mlaka na Laštah, nekoliko nižje po poti proti koči pri Triglavskih jezerih pa naletimo na Rjavo jezero.

Pot nadaljujemo po prelepem alpskem svetu in kmalu naletimo na Zeleno jezero in nekoliko naprej še na Veliko jezero ali Jezero v Ledvicah, ki mu pogovorno pogosto rečemo kar “Ledvička”. Ob Koči pri Triglavskih jezerih je Dvojno jezero, najnižje, nad Komarčo pa si lahko ogledamo Črno jezero. Planinska pot po Triglavskih jezerih je lepo speljana, markirana in tudi za otroke zanimiva in nezahtevna. Seveda je speljanih več poti, nekatere so bolj zahtevne, zato za otroke izberemo lažje pohodne poti. 

Jezero pod Vršacem – 1993 m

Jezero v Podsenju ali Jezero pod Vršacem leži na nadmorski višini 1993 m. Jezero leži v bližini Zasavske koče na Prehodavcih in je pogosto celo leto zamrznjeno. Vode iz najvišjega Jezera pod Vršacem odtekajo v dolino Soče in v Jadransko morje. Vsa ostala jezera so hidrološko med seboj povezana, vode pa se stekajo v Savo Bohinjko in naprej proti Črnemu morju.

Mlaka na Laštah – 1994 m

Mlaka na Laštah je manjše jezerce pod Zasavsko kočo na Prehodavcih na nadmorski višini 1994 metrov. Jezero poleti pogosto presahne in mnogi ga niti ne prištevajo med sedmera jezera.

Triglavska jezera so nastala v kotanjah, obstanek pa jim omogočajo neprepustne kamnine. Temperatura jezerske vode se giblje od 4°C v zimskem času do 15°C na površini vode v poletnem času. Jezerske globeli je oblikovala ledeniška erozija, ledenik pa je odložil veliko morenskega gradiva. Okolica jezer je zakrasela, zato lahko vidimo veliko kraških pojavov, med njimi razbrazdane lašte, škraplje in žlebiče.

Rjavo jezero – 2006 m

Rjavo jezero leži na nadmorski višini 2006 metrov in najvišje ležeče jezero v Dolini Triglavskih jezer. Jezero je dolgo 150 metrov, široko 100 metrov, globoko pa samo 10 metrov. Rjavo jezero nima stalne višine in v kadar je dolgo sušno obdobje pogosto presahne.

Dolina Triglavskih jezer je že od  leta 1924 zavarovana kot Alpski varstveni park, iz katerega je leta 1981 nastal Triglavski narodni park. Današnje zavarovano območje meri 2151 ha ter poleg Lopučnice in Zgornje Komne vključuje še večji del Komarče ter Pršivca (1761 m). Za dolino nekateri uporabljajo ime Dolina sedmerih jezer, čeprav je slednjih več. Iz tukaj pa izhaja tudi povest o Zlatorogu.

Zeleno jezero – 1998 m

Zeleno jezero leži na nadmorski višini 1998 metrov, nahaja se pod prevalom Hribarice v bližini Zasavske koče na Prehodavcih. Jezero je tretje po vrsti od sedmerih jezer, ime je dobilo po značilni zeleni barvi. Zanimivo zeleno barvo dajejo jezeru alge, ki rastejo v njem. Zeleno jezero je veliko 100 metrov, široko 80 metrov in globoko 2 metra. Od jezera se nam odpre prelep razgled na vrhove, ki se dvigajo nad dolino Triglavskih jezer. 

Veliko jezero – Jezero v ledvicah – 1830 m

Ledvička, Veliko jezero ali Jezero v Ledvicah je največje jezero med sedmerimi jezeri in leži na nadmorski višini 1830 m. Jezero je dolgo 300 metrov, široko 120 metrov in globoko do 15 metrov. Mnogi menijo da je Veliko jezero tudi najlepše med vsemi.

Območje okoli Velikega jezera  se imenuje v Ledvicah, po škrapljasti grbini oziroma nagnjenem laštu na severozahodni strani jezera. Zaradi tega je jezero tudi dobilo ime,  čeprav tudi njegova oblika spominja na ledvico.  Na zahodni strani se nad jezerom dviguje greben Lepega Špičja, kjer prevladujejo skalne police z nesklenjenim travniškim rastlinjem. Na nasprotni strani se pod Veliko Zelnarico -2320 m v jezero spuščajo obsežna melišča, ki ga zasipavajo. Tukaj poteka tudi planinska pot, ki nas pelje proti Koči pri Triglavskih jezerih.

Dvojno jezero – 1680 m

Dvojno jezero sta v bistvu dva jezera v bližini Koče pri Triglavskih jezerih.  Jezero se nahaja na nadmorski višini 1680 m, na južni strani 5,5 kilometrov dolge  Doline Triglavskih jezer. Jugo zahodno od Dvojnega jezera preide Dolina Triglavskih jezer v Lopučniško dolino, ki se spušča proti Sedmemu Triglavskemu jezeru – Črnemu jezeru. Vzhodno od Petega jezera je v spodnjem delu z rušjem zaraslo melišče izpod Male Tičarice (2071 m), ki s posameznimi podornimi skalami sega vse do jezerske obale. Na ožini med obema jezeroma,  je na vzhodni strani jezera vidna bočna morena nekdanjega ledenika.

Oba jezera sta sklenjeni v enotno jezero le ob visokem vodostaju. V drugi polovici poletja se vodostaj spusti in za vodo slabo propusten morenski nasip loči enotno jezero v dve manjši jezeri. Dvojno jezero je ob visokem vodostaju, v smeri sever-jug dolžine 330 m in na najširšem delu v smeri vzhod zahod široko 120 m. Globina jezera je glede na vodostaj približno 7 m.  Jezero je kraško s podzemnim odtokom vode v smeri proti kraškemu izviru Savice. Zanimivo je, da se podzemna hidrološka povezava izogne nižje ležečemu Črnemu jezeru

Osemdeset metrov severno od jezera stoji Koča pri Triglavskih jezerih, ki sodi med najstarejše gorske koče na Slovenskem. Mimo jezera vodi iz zgornjega dela Doline Triglavskih jezer Slovenska geološka pot, ki se proti zahodu nadaljuje proti Lopučniški dolini. Okolica Dvojnega jezera je običajno izredno zanimiva za otroke, ki z veseljem raziskujejo naravo okoli jezer.

Črno jezero – 1294 m

Črno jezero leži na nadmorski višini 1294 metrov. Skrivnostno jezero je dobilo ime po temni kotanji sredi gozda kjer leži. Črno jezero je najtoplejše med vsemi sedmimi jezeri, je tudi najnižje ležeče in zato najlažje dostopno.Črno jezero je dolgo  150 metrov in široko približno 80 metrov.
Ravno muljasto dno jezera se nahaja na globini do 6 metrov.

V zahodnem delu ima jezero dva požiralnika, ki se na globini 8,5 metra zožita in se spuščata še naprej v podzemlje. Razgled v okolici jezera je zaradi bližnjega gozda omejen, vendar se nam v vsej veličini pokaže strma stena Stadorja. Stador je ime za strmo steno od Črnega Jezera do nad Dola. Voda v jezeru je bistra in mrzla, seveda se v jezeru ne smemo kopati.

 

 

Kam v hribe z otroki: Lepena – Krnsko jezero – Krn