Pohodniški izleti po Sloveniji ki jih lahko opravimo tudi z otroki, naj bodo skrbno izbrani. Pri izbiri cilja moramo upoštevati otrokovo starost in tudi naše poznavanje hribov. Pohodniški izleti po Sloveniji nam nudijo izredno veliko izbiro, pohodne poti so lepo urejene in skrbno markirane.
Za lažje izlete lahko izberemo pohodne poti okoli Bohinja ali Bleda, z malo večjimi otroki pa se lahko podamo tudi v spodnje Bohinjske gore, ki jim pravimo tudi Peči. Peči so dolg in valovit greben, ki na zahodu in jugu objema Komno in Bohinjsko dolino. Južna pobočja Peči se spuščajo v Baško grapo in dolino Soče. Greben tvori razvodnico med Savo in Sočo.
Peči nimajo osrednjega vrha, enakomerno sleme se na severozahodu navezuje na grebene Triglavske skupine, proti zahodu pa mejijo na Krnsko skupino. Vzhodno je greben Ratitovca, ki se razteza v gozdove Jelovice. Zanimivi so tudi pohodniški izleti na Ratitovec, izlet opravimo poleti ali na jesen. Z otroki se lahko odpravimo tudi na ogled jezer, slapov ali pa obiščemo kulturne in zgodovinske znamenitosti v Sloveniji.
Pohodniški izleti po Sloveniji
Pohodniški izleti z otroki so tudi priložnost, da jim razkažemo naravne znamenitosti, ki jih je v Sloveniji res veliko. Tudi na pohodniških poteh si lahko ogledamo različne ostanke zgodovine, pri nas je v hribih največ vojaških ostankov iz prve svetovne vojne. Otroke bodo še posebej zanimali opuščeni rovi, če pa se z njimi odpravimo proti Krnskem jezeru ali naprej do Krna, jim lahko pokažemo tudi ostanke topov in druge vojaške opreme.
Pohodniški izleti po Sloveniji pa so seveda zanimivi tudi kadar se odpravimo na manj zahtevne ture. Sprehodimo se lahko okoli Blejskega ali Bohinjskega jezera, se odpravimo v živalski vrt ali obiščemo Ljubljansko barje. Idej za izlete po Sloveniji je neskončno, nekaj vam jih bom predstavila v nadaljevanju.
Ratitovec – Altemaver 1678m
Ratitovec je priljubljen izletniški vrh in je najvzhodnejša visoka gora v Julijskih Alpah. Ratitovec se prek Bohinjskega sedla pri Soriški planini navezuje na greben Spodnjih Bohinjskih gora in jih tudi zaključuje. Dolgo goličasto sleme Ratitovca se vleče v smeri vzhod zahod in le nekoliko valovi.
Ratitovec sestavljajo tri vzpetine: Kremant 1658 m, Altemaver 1678 m, Gladki vrh 1667 m in Kosmati vrh 1643 m. Najvišji vrh je Altemaver 1678 m. Na pobočju Ratitovca pod Gladkim vrhom stoji Krekova koča na Ratitovcu na nadmorski višini 1642 m.
Krekova koča na Ratitovcu – 1642 m
Krekova koča na Ratitovcu 1642 m, je na travnatem pobočju pod Gladkim vrhom. Koča je odprta za vikende v poletni sezoni in je množično obiskana. Poleg koče je tudi zimski bivak, kočo pa oskrbujejo s tovorno žičnico.
Od koče si lahko ogledamo prelep razgled, vidijo se Škofjeloški in Cerkljanski hribi, nekoliko bolj v daljavi pa vidimo Julijske Alpe, Karavanke, Kamniške Alpe in Savinjske Alpe. Do koče na Ratitovcu vodi veliko poti, če se z otroki odpravimo iz Bohinjskega konca ali iz smeri Soriške planine, je najlažja pot od Pečane, samo 45 minut.
Dostopi do Ratitovca – priljubljeni pohodniški izleti po Sloveniji
- Prtovč – čez Razor – 1 ura in 30 minut – lahka označena pot
- Prtovč – čez – Povden – 1 ura in 30 minut – lahka označena pot
- Pečana – 45 minut – lahka označena pot
- Zgornje Danje – 2 uri – lahka označena pot
- Povden – 1 ura – lahka označena pot
- Soriška peč – 3 ure in 15 minut – lahka označena pot
- Prtovč – čez Razor in Vratca – 1 ura in 35 minut – lahka označena pot
- Torka – 1 ura in 15 minut – lahka označena pot
- Jesenovec – 3 ure – delno zahtevna označena pot
- Ledine – čez planino Klom – 2 uri – lahka označena pot
- Zali Log – 3 ure – lahka označena pot
- Ledine – čez Kosmati vrh – 2 uri in 15 minut – lahka označena pot
- Bohinjsko sedlo – 3 ure in 30 minut – lahka označena pot
- Bitenjska planina – 2 uri in 20 minut – lahka označena pot
- Gozdarska koča Rovtarica – 3 ure in 30 minut – lahka označena pot
- Razglednik – 3 ure – lahka označena pot
- Rudenska grapa – 3 ure in 55 minut – lahka označena pot
- Podkorita – 3 ure in 30 minut – lahka neoznačena steza
- Spodnje Danje – 2 uri in 45 minut – lahka neoznačena steza
- Rotek – 2 uri in 45 minut – lahka označena pot
- Podrošt – 3 ure – lahka označena pot
Iz Bohinja čez Pečano – Krekova koča na Ratitovcu
Iz Bohinjske Bistrice se zapeljemo proti Soriški planini. Pri odcepu za Soriško planino se peljemo levo do odcepa malo pred Bitenjsko planino. Tu se cesta vzpne desno na Ribčevo planino in nekoliko dalje je spet križišče. Zavijemo desno in se peljemo nekaj časa in pri tretjem odcepu zavijemo desno.
Cesta se čez nekaj časa konča, tukaj pustimo avto in se odpravimo do planine Pečana 1362 m. Pečana je prostrana planina in čez njo nas pot usmeri desno v gozd. Po kratkem sprehodu po gozdu nas pot pripelje na prostrane goličave in se usmeri k sedlu med Gladkim vrhom in Altermavrom. Pot nas najprej pripelje mimo zimskega bivaka in nato do Krekove koče na Ratitovcu.
S planine Pečane bomo potrebovali dobre pol ure ali malo več, če smo na izletu z otrokom.
Dobrča – 1634 m
Dobrča 1634 m, se dviga med Begunjami na Gorenjskem in Tržičem. Pot na Dobrčo nas vodi še po Kamniško – Savinjskih Alpah, saj se te raztezajo vse do Žirovnice. Dobrča je izredno priljubljena izletniška točka, razen nekaj posameznih poti, so vse markirane poti označene kot lahke označene poti. Pohodniški izleti na Dobrčo nas nagradijo s prelepimi razgledi.
Do vrha Dobrče se raztezajo gozdovi, a nas na vrhu vseeno razveseli prelep razgled na del Julijskih Alp, ter na osrednji in zahodni del Karavank. Še lepši razgled pa se nam odpre, če se odpravimo še malo naprej na Šentanski vrh. Pohod na Dobrčo je možev v vseh letnih časih, pozimi se veda s primerno opremo.
Opis poti Brezje pri Tržiču – Dobrča
Na Dobrčo vodi veliko poti iz različnih smeri, tukaj bom opisala pot ki vodi iz Brezij pri Tržiču. Pot je označena kot lahka označena pot, turo lahko opravimo tudi z otroki. Izhodišče naše poti je Brezje pri Tržiču, na nadmorski višini 677 metrov. Do Dobrče na nadmorski višini 1634 metrov, bomo premagali 957 metrov nadmorske višine, za kar bomo potrebovali približno 3 ure in 20 minut za vzpon in 2 uri za povratek.
To je za otroke precej dolga tura, zato se mogoče z njimi raje odločimo za pot od Bistriške planine, za to pot bomo potrebovali 1 uro in 3o minut.
Do izhodiščen točke se peljemo proti Tržiču in nato levo proti Begunjam na Gorenjskem. Pot nadaljujemo proti Brezjam pri Tržiču, na koncu vasi nas smerokaz usmeri desno. Takoj za odcepom lahko pustimo avto, markirana pot nas takoj usmeri do kažipota za Dobrčo. Najprej pelje pot mimo vodnih zbiralnikov, zavije desno in takoj nato levo.
Po tej poti hodimo kratek čas in kmalu pridemo na širšo pot s katere zavijemo desno navzgor. Pot se kmalu prične strmo dvigati skozi redek gozd in se zravna na robu, kjer lahko desno od poti občudujemo prvi lep razgled.
Pot nadaljujemo po poti navzgor po gozdnatem slemenu, kmalu pridemo do Poldetove klopce, na nadmorski višini 1220 metrov. Tukaj je vzletišče za jadralne padalce in zmajarje. Mimo Poldetove klopce nadaljujemo po strmi poti navzgor, pozorni bodimo na napis na drevesu, ki nas usmeri proti Dobrči. Pot postane še bolj strma, skozi gozd se vzpenjamo vse do Kobilice.
Tukaj pot pri počitniški hiši zavije desno proti Lešanski planini, a že kmalu pridemo do razpotja, kjer se odločimo za pot do Koče na Dobrči ali pa nadaljujemo naravnost proti vrhu Dobrče.
Koča na Dobrči – 1478 m
Koča na Dobrči stoji na nadmorski višini 1478 metrov, na vzpetini Kres. Pred kočo je terasa, s katere imamo čudovit razgled na Julijske Alpe. Od koče nadaljujemo pot proti Dobrči, na drevesu pri koči je kažipot, ki nas usmeri najprej po cesti do razglednega roba. S ceste zavijemo desno ostro navzgor, najprej mimo lovske koče in naprej do ograde.
Ko prečkamo ogrado, nas pot pelje naprej skozi gozd in vse do slemena. Po slemenu tudi dosežemo vrh Dobrče, kjer je žig in vpisna knjiga. Na klopcah se lahko odpočijemo in si ogledamo nekoliko okrnjen razgled. Za boljši razgled se odpravimo naprej do Šentanskega vrha, kjer nas razveseli pogled na Stol, Begunjščico in Veliki Vrh.
Mirna gora – 1048 m
Mirna gora 1048 m, je eden izmed najvišjih vrhov Bele Krajine, dviga se na jugovzhodnem robu Kočevskega roba. V teh krajih se raztezajo širni gozdovi, kar je tudi značilnost obširnega dinarsko kraškega sveta južne Slovenije. Zaradi mogočnih gozdov bomo tukaj težko našli vrh, s katerega bi bili lepi razgledi, razen seveda Snežnika.
Tudi na Mirni gori ne bi bilo razgleda, če ne bi imeli možnosti da se vzpnemo na razgledni stolp, ki je bil nekoč cerkveni zvonik. Z razglednega stolpa se nam odpre razgled na Belo krajino, vidimo pa tudi vse do Hrvaške. Na vrhu Mirne gore so ostanki cerkve Svetega Frančiška, kamor so včasih hodili romarji. Ko pridemo na vrh, se lahko okrepčamo v planinskem domu na Mirni gori, vrh pa je opremljen tudi z vpisno skrinjico in žigom.
Do Mirne gore vodi več poti; iz Vrčice, Planine ali od Brezovice pri Črmošnjicah. Vse poti so označene kot lahke označene poti, na goro se lahko podamo skozi vse leto, pot je primerna tudi za otroke. Od našega izhodišča Brezovica pri Črmošnjicah na nadmorski višini 543 m in do vrha Mirne gore na nadmorski višini 1048 metrov, bomo potrebovali 1 uro in 45 minut za vzpon in približno 1 uro za povratek.
Opis poti Brezovica pri Črmošnjicah – Mirna gora
Do izhodišča se peljemo po cesti proti Žužemberku in v Soteski zavijemo proti Semiču in Črmošnjicam. Ko se peljemo skozi Črmošnjice ne zamudimo odcepa desno, kjer zavijemo proti vasi Brezovica pri Črmošnjicah. V vasi parkiramo in se najprej odpravimo do kapelice in nato sledimo kažipotu, ki nas usmeri levo na kolovoz. Tukaj ni oznak, zato moramo biti bolj pozorni. Nekaj časa hodimo ob grmičevju in ob strugi potoka, kmalu pridemo do markacije, ki nas usmeri levo in nato v isti smeri navzgor.
Pot nas sedaj pelje čez travnik in ko pridemo do roba gozda smo že na markirani poti. Nadaljujemo do prečne poti, tukaj nas markacije usmerijo desno navzgor. Kmalu pridemo na lepo urejeno gozdno stezo, pripelje nas do obračališča in nadaljujemo po gozdni cesti. Pozorni bodimo na markacije, saj nas kmalu usmerijo desno navzgor in do makadamske ceste. Po cesti nadaljujemo do prvega odcepa levo, tu opazimo oznako Mirna gora – peš. Pot nas nekaj časa pelje po ravnini, nato pa se spet prične vzpenjati in takoj spet zavijemo desno, kamor nas usmerijo markacije.
Pot ponekod strmo grize in po približno pol ure hoje pridemo do planinskega doma na Mirni gori, ki stoji na nadmorski višini 1000 m. Nad domom je razgledni stolp v starem cerkvenem zvoniku in cerkev Svetega Frančiška Ksaverija.
Naš cilj, vrh Mirne gore 1048 m, je še nekoliko naprej, zato gremo po poti za kočo, vodijo nas markacije. Do vrha potrebujemo približno 15 minut, vrh je levo od antene, opazili ga bomo zaradi velikega možica. Na samem vrhu ni razgleda, ta nas pričaka na slikovitem razglednem stolpu.
